Pomoč osnovnošolcem

Naša osnovna dejavnost je pomagati otrokom in mladostnikom pri zagotavljanju sredstev za plačilo malice, šolskih potrebščin in drugih stroškov, ki nastanejo med šolskim letom. Želimo si, da bi imel vsak od naših otrok možnost živeti brezskrbno mladost.

Tako otrokom iz socalno ogroženih družin, v sodelovanju s šolami, omogočamo nekoliko lepši vsakdan. S podpisom pogodbe se namreč za čas šolskega leta zavežemo, da bomo otrokom poravnali vse šolske obveznosti, letovanja, športne aktivnosti, ... Včasih pa pomoč prilagodimo tudi potrebam posameznika.

Sredstva zbiramo s pomočjo donatorjev (posameznikov in podjetij), ki mesečno prispevajo svojo 5ko in nam na ta način omogočajo narisati nasmeh na obrazu naših varovancev.

Šole z nasmehom

Psihološko svetovanje in psihoterapija

V sodelovanju z Društvom za nenasilno komunikacijo in Inštitutom za psihološko svetovanje in izobraževalno razvojne projekte (ISA institut) pomagamo pri zagotavljanju psihološkega svetovanja in psihoterapevtske pomoči otrokom in mladostnikom, ki se med odraščanjem soočajo z različnimi oblikami nasilja ter drugimi travmatskimi izkušnjami in prihajajo iz socialno ogroženih družin ter si tovrstne pomoči ne morejo privoščiti.

Delo z otroki in mladostniki bo potekalo individualno in skupinsko na lokaciji ISA Inštituta.

Izvajalci:

• Majda Mramor, spec. klin. psih., gestalt izkustvena družinska terapevtka,
• mag. Mateja Štirn, univ. dipl. psih., integrativna psihoterapevtka,
• ter ekipa sodelavcev s strokovnimi znanji za izvajanje psihološkega svetovanja in psihoterapije, osredotočeno na delo z otroki in mladostniki.

Zavedamo se, da je duševno zdravje ključni temelj otroške prihodnosti in zato nanj ne smemo pozabiti.

»Ko sem se sam, kot starš, soočil s tem, da je en od mojih otrok žrtev nasilja, je bilo spoznanje, da na drugi strani ni nikogar, ki bi mu ob tem takoj nudil strokovno pomoč in mu pomagal preživeti travmo, dodaten šok za celotno družino. Čakalne dobe so grozljive. In gledaš v oči otroku v stiski, vsi pa ti pravijo, da pride na vrsto čez dva, tri mesece. Sistem se predrami šele, ko/če otrok pove, da razmišlja o samomoru. Nesprejemljivo je, da otroci nimajo dostopa do takojšnje pomoči in ostanejo na voljo le samoplačniške storitve, ki so za mnoge žal nedosegljive«.